Reforma referenčnih vrednosti IBOR

Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se redno posodabljajo in so javno dostopne ter služijo kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so tudi hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije. Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih.

Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu. Banke in hranilnice jih na primer uporabljajo v kreditnih in depozitnih pogodbah, ki so jih sklenile s fizičnimi ali pravnimi osebami.

Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so med drugim opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave

Referenčne obrestne mere uporabljajo tudi centralne banke. V Evropski centralni banki se lahko npr. na referenčne obrestne mere oprejo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v evrskem območju.

Referenčne obrestne mere so koristne, ko so zanesljive, nepristranske in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. Višina obrestne mere ter posledično vrednost pogodbe sta tako nepristransko določeni.

Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo, zaradi česar je bila potrebna reforma področja referenčnih vrednosti.

Z Uredbo (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih (Uredba BMR), ki je začela veljati 1. januarja 2018, je Evropska unija med prvimi oblikovala celovit, zakonsko zavezujoč regulativni režim v zvezi s finančnimi referenčnimi vrednostmi. V skladu z Uredbo BMR je dovoljena uporaba samo tistih referenčnih vrednosti, katerih upravljalec ima dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge kot nadnacionalni nadzorniški organ na ravni Evropske unije.

Naloga upravljalca je zagotavljanje referenčne obrestne mere, zlasti upravljanje mehanizmov za določanje referenčne vrednosti, zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov po sprejeti ter transparentni metodologiji, določanje referenčne vrednosti in njeno objavo. Od upravljalca se v izogib navzkrižju interesov pričakuje ustrezna ureditev upravljanja in ohranitev zaupanja v celovitost referenčnih vrednosti.

LIBOR (London Interbank Offered Rate) je referenčna obrestna mera, ki jo sicer upravljajo v Veliki Britaniji, vendar se uporablja po vsem svetu in tako pomembno vpliva na globalni finančni sistem.

Temelji na kotacijah panela bank in vključuje grosistične transakcije nezavarovanih depozitov in primarnih izdaj komercialnih zapisov, potrdil o vlogah strank, kot so: banke, centralne banke, vladne institucije, multilateralne razvojne banke, nebančne finančne institucije in druge vnaprej definirane kategorije strank.

LIBOR obrestna mera poleg CHF kotira tudi v drugih valutah (EUR, USD, JPY, GBP). Vrednosti se izračunavajo za različne ročnosti: od preko noči; enega tedna; 1, 2, 3, 6 in 12 mesecev.

Banke, ki so v panelu izbranih bank za oddajanje kotacij, sporočajo podatke o obrestnih merah, po katerih so si pripravljene izposojati in posojati denar za posamezne ročnosti. Na podlagi tega združenje ICE Benchmark Administration po metodologiji izračuna vrednost LIBOR-ja za pet valut in sedem ročnosti.

Prehod od uporabe LIBOR-ja na druge referenčne obrestne mere je tema pogovorov že vse od leta 2014, ko je Odbor za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board – FSB) pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestih mer. Marca 2021 je Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem Kraljestvu objavil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za angleški funt, evro, švicarski frank in japonski jen ter ameriški dolar za tedensko in dvomesečno obdobje. Ostale vrednosti LIBOR-ja za ameriški dolar bodo objavljene še do 30. junija 2023. To pomeni, da LIBOR za švicarski frank po 31. decembru 2021 ne bo več objavljena referenčna obrestna mera.

Velika Britanija je po izstopu iz EU postala t. i. tretja država, zaradi česar je tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera tretje države. Uredba BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo referenčnih vrednosti tretjih držav, razen, če ima upravljalec dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Uredba je zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske skupnosti. Cilj enotne ureditve je nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere enakovredno za vse pogodbene stranke in odprava negotovosti glede uporabe referenčnih obrestnih mer po letu 2021, tako da sedanje pogodbe, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, ostanejo nemoteno v uporabi, CHF LIBOR pa se v njih nadomesti s sestavljenim SARON-om.

SARON (Swiss Average Rate Over Night) je obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih. Upravljalec je SIX Financial Information AG. SARON se izračunava kot tehtano povprečje izvedenih transakcij v elektronskem trgovalnem sistemu pri SIX. Izračunava se tekoče in objavlja dnevno.

Zaradi najavljenega prenehanja objavljanja LIBOR-ja za švicarski frank je delovna skupina za referenčno obrestno mero (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) kot nadomestno obrestno mero za švicarski frank priporočila sestavljeni SARON. Švicarska centralna banka je to priporočilo sprejela in junija 2019 objavila, da bo začela pri vodenju svoje centralno bančne politike uporabljati SARON. Tudi Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava SARON kot osnovo za nadomestilo za LIBOR za švicarski frank.

Upravljanje s podatki SARON je skladno z mednarodnimi standardi za referenčne obrestne mere.

V finančnih pogodbah s strankami se uporabljajo različne ročnosti LIBOR-ja. Trimesečni LIBOR pomeni npr. obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljenega SARON-a, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev.

SARON je dnevna obrestna mera. Najboljša primerjava z LIBOR-jem je dosežena s preračunom dnevnih podatkov o SARON-u iz preteklega obdobja. To pomeni, da se obrestna mera izračunava iz podatkov za preteklo obdobje, npr. tri pretekle mesece. Takšno obrestno mero imenujemo sestavljena obrestna mera oz. angl. SARON Compound Rate. Primerjava zgodovinskih vrednosti pokaže razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in SARON-a, zato uredba uvaja prilagoditev za fiksni razmik.

V okviru strokovnih posvetovanj na mednarodni ravni je bila določena metodologija, ki odraža zgodovinsko razliko med vrednostjo CHF LIBOR-ja in sestavljenega SARON-a na osnovi srednje vrednosti za obdobje preteklih petih let. Prilagoditev za fiksni razmik se prišteje oziroma odšteje sestavljenemu SARON-u posameznih ročnosti.  Prilagoditev za fiksni razmik se ne spreminja.

Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z obrestno mero LIBOR. Sestavljeni SARON je bil določen kot nadomestna referenčna obrestna mera za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če preneha obstajati LIBOR za švicarski frank. Pogodbena razmerja in izvedbene aktivnosti so tako zakonsko regulirane in pogodbenim strankam ni potrebno sklepati nobenih dodatnih dogovorov.

Nova referenčna obrestna mera (sestavljeni SARON) se bo začela uporabljati ob prvi prilagoditvi referenčne vrednosti v letu 2022 za vsako posamezno pogodbo.