Razkritja

Razkritje politike izbora članov upravljalnega organa skladno s 104. členom Zakona o bančništvu (ZBan-3).

Addiko Bank d.d. člane upravljalnega organa in nosilce ključnih funkcij v družbi izbira skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji in skladno z akti Evropskega bančnega organa (EBA), Evropske centralne banke in politikami, ki veljajo v Skupini Addiko.

Za vse vodilne funkcije Addiko Bank d.d. zahteva od kandidatov ustrezna dokazljiva znanja, izkušnje in veščine. Pri kadrovanju banka upošteva veljavno zakonodajo, interne akte in vse priporočene evropske ter lokalne smernice.

Pri oceni primernosti kandidatov Addiko Bank d.d. v celoti sledi interni in skupinski Politiki ocenjevanja sposobnosti in primernosti za člane uprave, nadzornega sveta in nosilce ključnih funkcij (Fit & Proper Policy), ki je bila pripravljena na podlagi evropskih smernic (EBA) o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij ter Sklepom Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Politika med drugim opredeljuje kriterije zadostne strokovne usposobljenosti in izkušenj v smislu izobrazbe, profesionalnih izkušenj in znanj, kriterij osebne zanesljivosti in dobrega ugleda, definira pa tudi postopek izdelave ocene banke o primernosti članov upravljalnega organa banke, ki jo je potrebno predložiti Banki Slovenije.

Addiko Bank d.d. ni opredeljena kot pomembna banka, zato za presojo primernosti kandidatov za Nadzorni svet ni oblikovana komisija za imenovanja.

V politiki o raznolikosti in vključenosti, ki je usklajena z 10. točko 91. člena Direktive 2013/36/EU ter 35. členom ZBan-3, je opredeljen Strateški akcijski načrt raznolikosti in vključenosti 2022 – 2024, ki vključuje cilje za doseganje raznolikosti in vključenosti tako v upravljalnih organih kot tudi v celotni vodstveni strukturi banke. Cilji ne samo spodbujajo, temveč tudi zagotavljajo raznolikost pri sestavi omenjenih organov ter hkrati prispevajo k učinkovitemu obvladovanju tveganj z zagotavljanjem različnih pogledov in mnenj. V trenutni sestavi uprave in vodstvene strukture banke je raznolikost spolov zagotovljena, v nadzornem svetu pa je odstotek zastopanosti ženskega spola nekoliko nižji.

Addiko Bank d.d. ima sistem upravljanja, ki ga sestavljata uprava in nadzorni svet. Poslovanje je urejeno s poslovnikom.

Uprava banke

Uprava ima dva člana in se sestaja enkrat tedensko, na sejah uprave. Uprava vodi posle družbe samostojno ter zastopa in predstavlja banko navzven. Člana in predsednika uprave imenuje nadzorni svet. Uprava redno poroča nadzornemu svetu in obvešča nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje banke.

Član uprave banke je lahko oseba, ki predhodno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave. Nadzorni svet odloči o imenovanju določene osebe za člana uprave banke preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije. V okviru postopka se mora seznaniti tudi z oceno primernosti te osebe za člana uprave banke. Član uprave banke mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje za člana uprave.

Član uprave mora:

• ravnati profesionalno in zagotavljati skladnost banke z zakonskimi določbami;
• ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito oceni in presoja odločitve v zvezi z vodenjem banke;
• ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;
• funkciji člana uprave nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, skladno z zahtevami zakona.

Član uprave banke mora zagotoviti, da banka posluje v skladu:

• z veljavno slovensko in evropsko regulativo;
• z drugimi akti, ki urejajo opravljanje storitev in poslov, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
• s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.

Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo pri vodenju poslov banke.

Nadzorni svet

Nadzorni svet ima šest članov in zaseda po potrebi, predvidoma četrtletno.
Člani nadzornega sveta zastopajo interese lastnikov. Člane nadzornega sveta voli skupščina, ki jih lahko odpokliče tudi pred iztekom mandata. Nadzorni svet izmed članov izvoli predsednika in namestnika. Član nadzornega sveta banke mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije.

Član nadzornega sveta mora:

• ravnati profesionalno in zagotavljati skladnost banke z zakonskimi določbami;
• ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito spremlja in nadzira odločitve uprave in ostalih vodstvenih funkcij v zvezi z vodenjem banke;
• ravnati v skladu najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;
• funkciji člana nadzornega sveta nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, skladno z zahtevami zakona.

Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo glede izvajanja nadzora nad vodenjem poslov banke.

Imenovanje komisij Nadzornega sveta

Nadzorni svet imenuje komisiji nadzornega sveta: revizijsko komisijo in komisijo za tveganja. Komisiji nadzornega sveta sta posvetovalni telesi nadzornega sveta, člani pa so obenem člani nadzornega sveta banke, delujejo v skladu s svojimi poslovniki in se praviloma sestajajo četrtletno.

Revizijska komisija nadzornega sveta izvaja naslednje naloge:

• spremljanje postopka računovodskega poročanja ter priprava priporočil in predlogov za zagotovitev njegove celovitosti,
• spremljanje učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganja,
• spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti uspešnost obvezne revizije
• pregled in spremljanje neodvisnosti revizorja letnega poročila banke, zlasti glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,
• odgovornost za postopek izbire revizorja in predlaganje nadzornemu svetu imenovanje revizorja letnega poročila družbe,
• nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje banka,
• ocenjevanje sestave letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
• sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,
• sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in banko,
• poročanje nadzornemu svetu o rezultatu obvezne revizije, vključno s pojasnilom, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela revizijska komisija v tem postopku,
• sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo, in
• sodelovanje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z notranjo revizijo,
• opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta.

Komisija za tveganja izvaja naslednje naloge:

• svetuje glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj kot tudi glede potrebnih prilagoditev strategije upravljanja tveganj, ki so potrebne zaradi sprememb poslovnega modela banke, gibanj na trgu ali priporočil funkcij upravljanja s tveganji;
• pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije upravljanja tveganj in odobrene nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj;
• svetuje glede imenovanja zunanjih svetovalcev, ki jih lahko upravljalni organ v nadzorni funkciji uporabi za nasvet ali podporo;
• preverja, ali so v spodbudah, ki jih zagotavlja sistem prejemkov, upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov banke, z namenom oblikovanja preudarnih politik in praks prejemkov;
• preverja, ali so cene produktov banke v celoti združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj banke, ter v primeru ugotovljenih neskladij oblikuje predlog ukrepov za njihovo odpravo in ga predloži upravi in nadzornemu svetu banke;
• ocenjuje priporočila notranjih ali zunanjih revizorjev ter spremlja izvajanje sprejetih ukrepov.

Neodvisne interne kontrolne funkcije

Banka ima vzpostavljene neodvisne interne kontrolne funkcije: Skladnost poslovanja, službo Notranje revizije,Upravljanje tveganj ter službo Informacijske in fizične varnosti.

Skladnost poslovanja

Skladnost poslovanja poroča upravi in nadzornemu svetu.

Funkcija skladnosti poslovanja ugotavlja tveganja, ki so povezana s skladnostjo poslovanja banke, ki jim je banka izpostavljena oziroma potencialno izpostavljenost iz naslova kršitev veljavnih predpisov ali zahtev Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke. Prav tako ugotavlja tveganja iz naslova sklenjenih pogodb, predpisanih praks oziroma etičnih načel in standardov, ki bi lahko imeli vpliv na prihodke, kapital ali ugled banke.

Upravljanje s tveganji

Banka usmerja in spremlja tveganja na vseh ravneh poslovanja z namenom optimizacije svojega profila tveganosti poslovanja ter zagotavlja, da je sposobna nositi tveganja v vsakem trenutku in s tem zaščititi svoje upnike.

S tem banka vpliva na politiko poslovanja in prevzeta tveganja, kar redno spremlja prek odborov in sej.

Osrednja organizacijska enota za upravljanje tveganj je področje Kontroling tveganj, ki integrira v upravljanje celotno banko. Uprava in Nadzorni svet sprejmeta strategijo upravljanja tveganj banke, ki je usklajena s poslovno strategijo banke.

Spremljanje in nadzor tveganj v Addiko Bank d.d. se izvaja skladno z uveljavljenimi internimi politikami in postopki, ki upoštevajo evropske bančne predpise, predpise regulatorja Banke Slovenije, trenutne smernice Evropskega bančnega organa in relevantne dobre bančne prakse.

Upravljalni organ banke spodbuja kulturo tveganj in vzpostavlja standarde upravljanja tveganj, v okviru katerih so vzpostavljeni naslednji glavni okviri tveganj:

1. sposobnost prevzemanja tveganj – kapaciteta tveganja,
2. nagnjenost k prevzemanju tveganj – apetit po tveganjih in
3. profil tveganosti.

Pri vseh naštetih okvirih tveganj so za banko sprejemljiva le tista tveganja, ki jih je mogoče ustrezno upravljati in nadzorovati.

Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje, ki zajema:

• spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ureditve notranjega upravljanja;
• presojo procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala glede na lastno oceno tveganj banke;
• presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami;
• presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil;
• preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi;
• preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi;
• izvajanje posebnih revizij.

Služba Informacijske in fizične varnosti

Služba informacijske in fizične varnosti, v okviru katere deluje funkcija upravljanja informacijske varnosti, spremlja in kontrolira postopke informacijske varnosti z namenom preprečevanja nepooblaščenega dostopa do informacij v hrambi, obdelavi ali prenosu ter njihovih sprememb, vključno z upravljanjem s tem povezanih tveganj ter izdelavo vsakokratne analize teh tveganj, ter uresničuje cilje, začrtane v politiki upravljanja informacijske varnosti.

Obveščanje o kršitvah (Whistleblowing)

V banki deluje sistem obveščanja o kršitvah oziroma sistem prijav nesprejemljivega ravnanja, ti. whistleblowing.

Sistem obveščanja o kršitvah omogoča zaposlenim v banki, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov banke. Banka zagotavlja ukrepe, s katerimi se preprečujejo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave zaposlenih v banki, ki podajo prijavo.

Razkritje politike prejemkov v skladu s 104. členom ZBan-3 in 450. členom uredbe CRR

Banka ima sistem nagrajevanja za določene kategorije zaposlenih opredeljen v Politiki o prejemkih, ki je oblikovana skladno s slovensko in evropsko zakonodajo.

Politika prejemkov vključuje spremljanje delovne uspešnosti skozi postavljanje merljivih ciljev v določene časovnem obdobju in njihovo vrednotenje.

Cilji politike so:

• vzpostaviti okvir prejemkov v družbi;
• določiti načela, ki urejajo sistem prejemkov, ter organizacijske smernice;
• zagotoviti skladnost prejemkov z veljavnimi predpisi, kot tudi njihovo spremljanje;
• vzpostaviti okvir prejemkov, s katerimi lahko banka privablja in zadrži nadarjene posameznike, obenem pa tudi spodbuja zaposlene k doseganju dolgoročnih poslovnih ciljev znotraj njihovega okvira pripravljenosti za tveganje in obvladovanja tveganja;
• upravi in zaposlenim omogočiti pregleden in podroben prikaz veljavnih pravil sistema prejemkov.

Poročanje

Nadzorni svet opravlja naloge komisije za prejemke, ki obravnava poročilo o prejemkih, ki ga pripravi Kadrovska služba.

Sestavni del poročila so:

• podatki o izplačilih zaposlenim po kategorijah:

• • fiksne plače,
  • variabilni del (po kategorijah).

• podatki o ključnih funkcijah (»identified staff«);
• podatki o številu zaposlenih.

Značilnosti sistema prejemkov

Prejemki članov vodstva in ključnih funkcij in drugih prejemnikov morajo biti sorazmerni z njihovimi pooblastili, nalogami, strokovnostjo in odgovornostmi. Vsi prejemki morajo prav tako ustrezati ekonomskemu položaju banke in običajnim prejemkom v primerljivih družbah.

Nadzorni svet posebej določa, potrjuje in nadzira prejemke vodstva ter zaposlenih na ključnih funkcijah, ki prejemajo najvišje zneske skupnih prejemkov znotraj banke.

Skupni prejemki vodstva in ključnih funkcij so sestavljeni iz denarnih (fiksnega in variabilnega dela iz naslova uspešnosti) in nedenarnih prejemkov (dodatne ugodnosti), vključno z izplačilom, ki ga prejmejo ob izteku funkcije. Vsaka od naštetih sestavin mora biti ustrezna in uravnotežena. Obstajati pa mora tudi možnost prilagajanja (znižanja plačila) glede na ekonomski položaj banke.

Struktura prejemkov nosilcev kontrolnih funkcij ne sme dovoljevati posegov v njihovo neodvisnost ali povzročati nasprotja interesov, ko opravljajo svetovalno vlogo oziroma nadzorno in/ali upravno funkcijo.

Opredelitev ključnih funkcij družbe

Funkcije, ki imajo poseben vpliv na profil tveganja družbe, so:

• Predsednik uprave
• Član uprave
• Direktor finančnega kontrolinga, zakladništva in upravljanja z bilanco banke
• Direktor informacijske in fizične varnosti
• Direktor IT
• Direktor kontrolinga tveganj
• Direktor marketinga in odnosov z javnostmi
• Direktor notranje revizije
• Direktor operacij
• Direktor poslovanja s podjetji
• Direktor poslovanja s prebivalstvom
• Direktor pravne in kadrovske službe
• Direktor produktnega vodenja
• Direktor računovodstva in poročanja
• Direktor upravljanja tveganj podjetij
• Direktor upravljanja tveganj prebivalstva
• Izvršni direktor za upravljanje s tveganji in IT
• Pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja
• Pooblaščenec za skladnost poslovanja

Navedene funkcije s svojim poklicnim delovanjem bistveno vplivajo na profil tveganja banke in za njih veljajo posebne zahteve smernic CEBS/EBA, in vsi napotki ali merila  nadzornih organov na tem področju.

Upravljanje uspešnosti

Cilji banke so standardizirani, povezani s poslovnim načrtom banke in Addiko Skupine ter usklajeni z evropskimi standardi in lokalno zakonodajo.

Osnovni cilj je doseči poslovni načrt. Uspeh se meri prek vnaprej določenih kazalnikov (ključnih kazalnikov učinkovitosti – za merjenje uspešnosti in ključnih kazalnikov tveganja – za merjenje različnih vrst tveganj).

Opredelitev stopenj ključnih kazalnikov (razpon od 0 % do maksimalno 120 %), pripravi Finančni kontroling v okviru modela za izračunavanja uspešnosti družbe.
Cilji so opredeljeni v okviru letnega procesa poslovnega načrtovanja in so, kot pravilo, enaki proračunskim vrednostim. Vsaka sprememba kazalnikov ali ciljev mora biti utemeljena in jo mora odobriti uprava Addiko Skupine.

Pogoji za izplačilo variabilnega dela prejemkov

Variabilni del prejemkov se lahko izplača le, če je finančni položaj banke pozitiven in je izplačilo variabilnega dela upravičeno. Pravica do izplačila dodatka, kot tudi različna odložena izplačila, so dovoljena le, če so izpolnjeni osnovni pogoji.

Osnovni pogoji / “Knock out” merila za izplačilo:

1. Uprava in Nadzorni svet Addiko Skupine, Odbor za prejemke Skupine kot tudi nadzorni svet banke  morajo odobriti izplačilo dodatka in odložene dele bonusa, ki temelji na razpoložljivosti.
2. Pozitiven NI (neto dohodek – MSRP) po izplačilu  bonusa.

• Doseganje minimalnih limitov ključnih kazalnikov tveganja.

1. Preseganje uspešnosti poslovanja.

Če katerikoli od zgornjih štirih pogojev ni izpolnjen, se variabilni del ne izplača.
Variabilni del prejemka se izračuna in izplača enkrat letno na podlagi ugotovljene uspešnosti banke, upoštevajoč vsa knock-out merila. Višina individualnega variabilnega prejemka je skladna s splošno oceno delovne uspešnosti posameznika v okviru razvojnih pogovorov in predstavlja nagrado za preseganje ciljev. Variabilni del naj ne bi presegal 100 % fiksne plače posameznika.

Izplačilo

Postopek za izplačilo mora biti v skladu s sistemom notranjih kontrol in v skladu s postopkom, opisanim v Politiki o prejemkih.

Za vodstvo družbe in zaposlene s posebno naravo dela je predviden sledeči model izplačila variabilnega dela prejemka:

• letni znesek do 150.000 EUR: vsaj 40 % se odloži na več kot 5 let in sorazmerno razdeli po letih, ostalo je izplačano v prvi polovici leta v naslednjem proračunskem letu;
• letni zneski nad 150.000 EUR: vsaj 60 % se odloži na več kot 5 let in sorazmerno razdeli po letih, ostalo je izplačano v prvi polovici leta v naslednjem proračunskem letu.

Informacije o prejemkih

Banka z dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti ne trguje na trgu. MSRP 8 se posledično ne uporablja. Zaradi navedenih dejstev razčlenjenih informacij o prejemkih ne razkrivamo.

Prejemki uprave in nosilcev ključnih funkcij v družbi (identified staff) bodo objavljeni v revidiranem letnem poročilu.